Vulkan, ki bruha zlato, že 30 let bega znanstvenike

Na Rossovem otoku v Rossovem morju, globokem zalivu na Antarktiki, približno 1.350 kilometrov od geografskega južnega tečaja, se 3.792 metrov nad morjem dviga gora Erebus.

Gre za najjužnejši aktivni vulkan na svetu, v njegovem kraterju pa že desetletja vre stalno jezero lave.

Če odštejemo, da je večino časa skoraj do vrha prekrit s snegom in ledom, vulkan na prvi pogled ni nič drugačen od mnogih drugih. Občasno izbruha lavo, vulkanski pepel in oblake vročih plinov.

V tej mešanici pa so tudi drobni delci čistega zlata, so odkrili raziskovalci.

A če vas je ob tem podatku morda zamikalo, da bi tvegali odpravo na ledeno celino in obogateli, misel raje opustite.

Erebus vsak dan izvrže približno 80 gramov zlatega prahu v obliki mikroskopskih kristalov, ki jih vetrovi raznašajo tudi do 1.000 kilometrov daleč – morda celo še dlje, piše portal Science Alert.

Edini vulkan, ki bruha "čisto zlato"

Prisotnost zlata v vulkanskih izpustih sicer ni nič nenavadnega. Erebus tudi ne izvrže največ zlata – Etna, na primer, ga na dan izvrže tudi do 2,5 kilograma.

Obstaja pa pomembna razlika.

Medtem ko je pri drugih vulkanih zlato vezano v kemične spojine ali pa ga vulkani izbruhajo v plinasti obliki, Erebus v ozračje izvrže "čisto zlato".

Mount Erebus je namreč za zdaj edini vulkan, pri katerem so neposredno dokazali, da zlato iz njegove notranjosti kondenzira v samostojne kristale elementarnega zlata, ki jih vulkan nato dejansko izvrže v ozračje.

Vprašanje, ki bega znanstvenike: kako se zlato izloči?

Vprašanje, ki bega znanstvenike, je, kako zlato uide iz magme in zakaj se izloči iz kemičnih spojin ter tvori kristalčke, velike od približno od 20 do 60 mikrometrov.

Eden od modelov, ki so ga predlagali raziskovalci, predvideva, da zlato v magmi tvori hlapne spojine, ki vsebujejo klor. Te spojine kot del vulkanskih plinov uidejo v ozračje, kjer se ohladijo. Med ohlajanjem se iz njih izkristalizira zlato, ki se nato usede na antarktični led.

Težava tega modela je, da plin vsebuje zelo malo zlata; v takšnih razmerah je spontano nastajanje tako lepo oblikovanih kristalov v zraku zelo malo verjetno.

Druga razlaga pa pravi, da zlati kristalčki nastajajo postopoma že v skorji, ki se oblikuje na površini jezera lave, nato pa jih dvigajoči se vulkanski plini odnesejo visoko v ozračje.

Od odkritja, da v večni led ujeti vulkan bruha zlate kristale, je minilo že več kot 30 let, vendar skrivnost, kako vulkan ustvarja in izvrže te drobne kristale zlata, ostaja nepojasnjena.